Kako izdelati načrt evakuacijske poti za izhod v sili?

Ko začnete izdelovati načrt pasivne požarne zaščite, je projektiranje evakuacijske poti za izhod v sili prva stvar, ki ji morate posvetiti pozornost. Požarna varnost je najprej osredotočena na varnost stanovalcev zgradbe. Če želimo rešiti življenja, moramo zagotoviti, da bodo ljudje imeli dovolj časa in možnosti, da se ob požaru umaknejo na popolnoma varno mesto.

Da bomo to lahko dosegli, bo treba zavarovati posebno pot za izhod, imenovano »pot za izhod v sili« ali »evakuacijska pot«. Ta je opredeljena kot varna pot (horizontalna in vertikalna), po kateri se lahko ljudje s katere koli lokacije v stavbi ali konstrukciji brez zunanje pomoči umaknejo na varno mesto.

Poti za izhod v sili niso namenjene zgolj varni evakuaciji ljudi, ki jih ogroža požar. Omogočiti morajo namreč tudi hitro in učinkovito delovanje gasilskih enot, ki vstopijo v zgradbo, da bi pogasile požar ali poiskale ljudi, ki se še vedno zadržujejo v zgradbi.

Za izdelavo učinkovite poti za izhod v sili je treba vzpostaviti različne zaščitne ukrepe. Z zagotovitvijo požarno odporne konstrukcije, po kateri je speljana pot za izhod v sili, lahko ogenj zadržujete dovolj časa, da stanovalce lahko evakuirajo. Morda bo treba na poteh za izhod v sili vzpostaviti tudi pozitiven zračni tlak, ki ob požaru odvrača vstopanje dima.

Stopnja požarne zaščite poti za izhod v sili je odvisna od stopnje tveganja za nastanek požara v stavbi. Praviloma bodo objekti, ki so enostavni in imajo samo eno etažo, potrebovali dokaj preproste ukrepe za zaščito poti za izhod v sili v primerjavi z velikimi, večnadstropnimi stavbami ali stavbami, po katerih se ljudje ne morejo premikati hitro, kot so bolnišnice, domovi za starejše, šole in hoteli. Takšne kompleksne stavbe zahtevajo bolj dovršen in preizkušen načrt evakuacije, pot za izhod v sili pa mora biti dobro vključena v celotno zasnovo stavbe in varna.

Ker dim in vročina, ki jo oddaja ogenj, lahko vplivata na človekovo zmožnost umika, mora biti evakuacijska pot zaščitena pred vdorom dima in plinov, ki lahko človeka onesposobi.

Še zlasti pri požarih v visokih zgradbah se dim lahko dviguje in resno ovira zmožnost ljudi za umik iz stavbe, obenem pa lahko tudi močno ovira prve reševalce pri vstopu v zgradbo in gašenju ognja ter reševanju ljudi. Stopnišča, napolnjena z dimom, so nevarna območja, saj lahko v njih hitro pride do nesreč stanovalcev (zdrsi, spotiki in padci, pojav panike ali medsebojna trčenja).

Temeljno vlogo pri načrtovanju poti za izhod v sili ima tudi požarna odpornost konstrukcije, in sicer iz dveh razlogov:

• Prezgodnja zrušitev dela konstrukcije, tudi če ni v neposredni bližini poti za izhod v sili, lahko povzroči popolno ali delno uničenje evakuacijskih poti ali pa zmanjša njihovo učinkovitost.
• Deformacija ali celo zrušenje podpornih nosilnih konstrukcij, še zlasti pri vertikalnih evakuacijskih poteh, lahko povzroči, da poti za izhod v sili ni mogoče uporabiti, četudi ni neposredno poškodovana.

V nekaterih primerih, zlasti pri stopniščnih jaških (vendar ne izključno), je treba vzdrževati nadtlak, ki prepreči vdor potencialno toksičnih, dražilnih ali uspavajočih hlapov ali plinov. Za ta namen je treba uporabiti nekatere požarno odporne kanale, pogosto v kombinaciji z opremo ali kanali za odvod dima.