V Evropi, Združenih državah Amerike in Avstraliji so se tekom let sistematično razvijali na znanosti temelječi kodeksi in standardi za požarno odpornost, ki so danes postali najbolj široko priznani in uporabljeni v svetu sodobne požarne zaščite.
Tudi požarni standardi, ki se trenutno usklajujejo v sedemindvajsetih državah članicah Evropske skupnosti – predpisi, ki imajo neposreden vpliv na življenje milijonov ljudi v Evropi in drugod –, se vse bolj uporabljajo po vsem svetu kot učinkovita merila uspešnosti. Vsebujejo podrobnosti o pričakovanem obsegu, do katerega gorijo materiali ali proizvodi in prispevajo k razvoju požara.
Preskus z enim gorečim predmetom (SBI – Single Burning Item)
Vodilna preskusna metoda odziva na ogenj, sprejeta v okviru evropske serije preskusov, vključuje popolnoma novo metodo, ki proizvode izpostavlja neposrednemu trku s plamenom.
Preskus z enim gorečim predmetom je zasnovan tako, da stimulira izpostavljenost ognju, ki bi deloval na material, s katerim so obložene stene prostora, ko se “koš za odpadni papir” vžge v bližini sten v kotu prostora.
Ta preskusna metoda primarno meri prispevek toplotne energije k ognju iz vzorcev in izračuna stopnjo rasti ognja (FIGRA – Fire Growth Rate). Sekundarne meritve, ki se izvedejo v preskusni napravi, izračunajo količino dima, ki jo proizvede ogenj, razvrščeno glede na indekse stopnje rasti dima (SMOGRA – Smoke Growth Rate).
Preskusna naprava meri tudi porabo kisika ter proizvodnjo ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Te koncentracije plina pomagajo identificirati sproščanje toplote in karakteristike gorenja preskušanih vzorcev.
Preskus sposobnosti vžiga z enim plamenom (SFI – Single Flame Ignitability)
Vsi proizvodi morajo prestati preskus sposobnosti vžiga z enim plamenom (SFI), preden se opravi preskus po standardu EN 13823 (preskus SBI). Preskus SFI vključuje majhen plamen v velikosti cigaretnega vžigalnika, ki za kratek čas deluje bodisi na rob ali na površino preskusnega vzorca. Zabeleži se čas do vžiga in razširitve ognja po preskusnem vzorcu.
Preskusi odziva gradbenih proizvodov na ogenj – preskus negorljivosti
Ta standard določa metodo preskušanja za ugotavljanje lastnosti negorljivosti, pod določenimi pogoji, homogenih proizvodov in bistvenih komponent nehomogenih proizvodov.
Preskusi odziva proizvodov na ogenj – ugotavljanje specifične toplote zgorevanja (kalorične vrednosti)
Ta standard določa metodo za ugotavljanje bruto toplote zgorevanja proizvodov pri konstantnem obsegu v bombnem kalorimetru.
Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb (1. del: Klasifikacija z uporabo podatkov iz preskusov odziva na ogenj)
Ta standard določa postopek klasifikacije glede odziva na ogenj za vse gradbene proizvode, vključno s proizvodi, ki so integrirani v gradbeni element.
TABELA: Primerjava evropskih in britanskih požarnih standardov/klasifikacij
Preskus negorljivosti za materiale
Ta standard opisuje razvrstitev materialov na bodisi negorljive ali gorljive. To je najstrožji standard za požarne lastnosti materialov ter daje merilo za toploto in plamene, ki jih ustvarja material pod pogoji standardnega segrevanja. Negorljive materiale se lahko uporablja brez omejitve v katerem koli delu konstrukcije zgradbe in končne dodelave. Njihova uporaba zagotavlja, da so nevarnosti zaradi dima in strupenih plinov minimizirane ter da material zgradbe nima nobenega prispevka k požaru. Vse plošče in cementni proizvodi za nanašanje Promat so razvrščeni kot negorljivi.
Preskusna metoda za širjenje požara proizvodov
Ta standard določa metodo za ugotavljanje indeksa širjenja požara materialov. Preskusna metoda upošteva karakteristike vžiga, količino in stopnjo sproščanja toplote ter toplotne lastnosti, ki jih je razvil proizvod med tem, ko je bil izpostavljen standardnim pogojem segrevanja glede na njihovo zmožnost pospeševanja stopnje rasti ognja. Rezultati preskusa so podani z indeksom skupne zmogljivosti. Indeks širjenja požara (I) temelji na indeksu zmogljivosti S in treh individualnih podindeksih vzorcev. Višja je vrednost podindeksov, z večjo lahkoto se vžig in ogenj razširita.
Preskusna metoda za določanje klasifikacije površinskega širjenja ognja proizvodov
Ta standard določa preskus za merjenje stranskega širjenja ognja vzdolž površine proizvoda in daje povezan sistem klasifikacije. Razredi od 1 do 4, v padajočem vrstnem redu, temeljijo na stopnji in obsegu ognja prek površine pod standardnimi pogoji segrevanja. Ker so vsi proizvodi Promat negorljivi, so tudi razvrščeni v razred 1 z najvišjo stopnjo za površinsko širjenje ognja.
Razred O (kot je določeno v ustreznih gradbenih predpisih):
Preskusi gorljivosti za materiale
Ta standard opisuje razvrstitev materialov na negorljive ali gorljive. To je najstrožji standard za požarne lastnosti materialov ter daje merilo za toploto in plamene, ki jih ustvarja material pod pogoji standardnega segrevanja. Negorljive materiale se lahko uporablja brez omejitve v katerem koli delu konstrukcije zgradbe in končne dodelave. Njihova uporaba zagotavlja, da so nevarnosti zaradi dima in strupenih plinov minimizirane ter da material zgradbe nima nobenega prispevka k požaru. Vse plošče in cementni proizvodi za nanašanje Promat so razvrščeni kot negorljivi.
Sočasno določanje sposobnosti vžiga, širjenja ognja, sproščanja toplote in sproščanja dima
Ta standard se uporablja za ocenjevanje zgodnje nevarnosti za požar gradbenih materialov in komponent glede na njihovo nagnjenost do vžiga in širjenja ognja, njihovo sproščanje toplote, ko pride do vžiga, in verjetnost za sproščanje dima. Štirje indeksi, generirani s preskusnimi postopki, so sposobnost vžiga, širjenje ognja, širjenje nastale toplote in širjenje nastalega dima.
Preskusna metoda za stopnje sproščanja toplote in dima za materiale in proizvode z uporabo kalorimetra porabe kisika
Ta preskusna metoda se uporablja za ugotavljanje sposobnosti vžiga, stopenj sproščanja toplote (HRR), stopenj izgube mase, učinkovite toplote zgorevanja ter sproščenja dima materialov in proizvodov. Ta metoda merjenja učinkovitosti uporablja stožčast kalorimeter za merjenje HRR, časa do vžiga in proizvodnje dima.
