Pasivna požarna zaščita je pomemben del požarne varnosti, ki je zelo pomemben dejavnik pri gradnji varne zgradbe. Vključuje celoten vpliv različnih ukrepov, ki se jih načrtuje in implementira v zgradbi, pa tudi tistih, ki so predvideni za stanovalce zgradbe.
Zaradi pomena požarne varnosti je večina držav razvila podrobno zakonodajo v zvezi s požarno varno gradnjo. S tem se pomaga zagotavljati, da se pri gradnji zgradbe upošteva celovita požarna strategija, s čimer se ščiti življenja ljudi in pomaga kvantificirati izgube ob požaru. Naše poslanstvo v Promatu je poznati in razumeti specifična pravila v vsaki državi ter razviti popolnoma preizkušene rešitve pasivne požarne zaščite – skladno s predpisi in scenariji iz realnega življenja.
Požarna zaščita je pomemben del vsake strategije požarne varnosti ter vključuje aktivno požarno zaščito (odkrivanje, zatiranje) in pasivno požarno zaščito (požarna zaščita konstrukcij, delitev na sektorje).
Pasivna požarna zaščita (PFP) temelji na požarni zaščiti konstrukcij in delitvi na sektorje ter omogoča varen izhod stanovalcev iz zgradbe in vstop gasilske enote v zgradbo.
Požarna zaščita konstrukcij zagotavlja stabilnost konstrukcijskih elementov (kot so jekleni nosilci/stebri ali leseni nosilci/stebri) v zgradbi ob požaru. To se dosega z ustreznimi izdelki na konstrukcijskih elementih, kot so plošče, premazi ali ometi.
Požarni sektor je opredeljen prostor v zgradbi, ki omejuje širjenje ognja in dima. Velikost in število sektorjev sta opredeljena v vseh nacionalnih gradbenih predpisih – odvisno od površine ali prostornine nadstropja in števila gorljivih materialov na vsakem nivoju. Gradbeni predpisi se od države do države razlikujejo. Sektorji so omejeni horizontalno (požarno odporna tla/stropi) in vertikalno (požarno odporne stene). Ker so v takih sektorjih potrebne vse vrste servisnih inštalacij, se ustvari določene odprtine, ki jih je ravno tako treba zaščititi. Očitna in vedno vidna zaščita so požarna vrata. Pa tudi tam, kjer skozi konstrukcijo potekajo vse druge servisne inštalacije, kot so kabli, cevi, kanali in podobno, je treba zagotoviti neprepustnost sektorja z izdelavo ustreznih zatesnitev prebojev.
Te zatesnitve prebojev večinoma vključujejo kombinacijo več različnih izdelkov, kot so premazi, malte, manšete, trakovi, tesnilne mase in material za polnjenje. Pri tem se postavlja ključno vprašanje, kako ti materiali medsebojno delujejo. Promat izvaja preizkuse celotnih sistemov sten in stropov z vsemi potencialnimi servisnimi preboji na mestu samem.
Vsak sistem pasivne zaščite je seveda dober samo toliko, kolikor kakovostno je bil nameščen. Za Slovenijo veljajo naslednji lokalni kodeksi požarne gradnje in naslednja zakonodaja:
Ker je za vse sisteme opravljen požarni preizkus, rezultat predstavlja določeno požarno odpornost, ki je prikazana kot stopnja požarne odpornosti. Vsi standardi za preizkušanje (EN/ASTM/BS itd.) jasno definirajo, kako je stopnjo požarne odpornosti treba prikazati v poročilih. Standard EN 13501 definira predstavitev klasifikacije skladno z naslednjo predlogo:
Za nosilne elemente se dodatno uporablja obremenitev in/ali raven obremenitve. Za zatesnitve prebojev in spoje se zahteva dodatne elemente, kot sta konfiguracija konca cevi za preboje in širina za spoje.
Bolj pomembne so definicije integritete (E), izolacije (I) in nosilnosti (R) skladno s standardom EN 13501-2, poglavje 5.2.
To je čas v zaključenih minutah, v katerem preizkusni vzorec med preizkusom še naprej vzdržuje svojo ločevalno funkcijo, brez vžiga bombažne blazinice ali prehoda reže merilnega instrumenta ali trajnega gorenja.
To je čas v zaključenih minutah, v katerem preizkusni vzorec med preizkusom še naprej vzdržuje svojo ločevalno funkcijo, ne da bi pri tem na svoji neizpostavljeni površini razvil temperature, ki povišajo povprečno temperaturo nad začetno povprečno temperaturo za več kot 140 °C; ali povišanje na katerikoli lokaciji nad začetno povprečno temperaturo za več kot 180 °C. Pri majhnih površinah (kot so zatesnitve spojev) je povečanje začetne temperature irelevantno in toplotna izolacija pomeni samo najvišjo temperaturo (180 °C).
To je sposobnost elementa konstrukcije, da se upira izpostavljenosti ognju pod določenimi mehanskimi aktivnostmi na eni ali več čelnih straneh in za določeno časovno obdobje, brez kakršnekoli izgube stabilnosti konstrukcije.
Razred požarne odpornosti EI 120 pomeni, da bo sistem ohranil neprepustnost sektorja ob požaru za prehod plamena (E) 120 minut in tudi za prehod toplote (I) 120 minut. Razred požarne odpornosti E 120 in EI 90 pomeni integriteto (E) – prehod plamena – 120 minut in izolacijo (I) – prehod toplote – 90 minut.
Požarna odpornost je vzdrževanje stabilnosti konstrukcije ali preprečevanje širjenja ognja iz enega sektorja v drugega in se preizkuša za vsak sistem.
Odziv na ogenj meri obnašanje materiala za izdelek in kako ta prispeva k rasti požara. To je pomembno v hotelskih zgradbah, kjer morajo biti pohištvo, zavese, tapete in podobni predmeti negorljivi ali malo gorljivi. Za materiale pasivne požarne zaščite se ne zahteva, da so negorljivi, saj so njihove požarne lastnosti dokazane v požarnem preizkusu v ustreznem sistemu. Promat svoje izdelke preizkuša tudi glede odziva na ogenj.
Obrnite se na naš tehnični svetovalni oddelek za vprašanja o pasivnih požarno zaščitnih rešitvah, naših proizvodih in konstrukcijah ali nasvetu za namestitev.
Najdite tehnične liste, priročnike, izjave o lastnostih, navodila in druge dokumente, ki vam bodo pomagali pri vaših projektih.
Sledite nam na družbenih omrežjih: