Preboji cevi kot del požarnega sistema

Preboji so del prav vsake sodobne arhitektonsko-gradbene požarne zaščite, saj vse sodobne zgradbe vsebujejo električne in cevne sisteme, ki jih je treba med seboj povezati. Odprtine med požarnimi sektorji – preboji - morajo biti zaprte (zatesnjene) s požarnimi rešitvami, ki so preskušene skladno z evropskimi standardi.

Omenjenim standardom ustrezajo vse spodaj opisane rešitve tesnjenja, vključno s požarnimi sistemi PROMASTOP® in PROMASEAL®. Vsi proizvodi imajo pridobljeno evropsko tehnično soglasje (ETA), zato se lahko uporabljajo tudi v Sloveniji.

Preboji

Požarna zaščita temelji na razdelitvi zgradb na požarne sektorje, kar pomeni, da morajo biti zgradbe vertikalno in horizontalno razdeljene na požarne sektorje različnih dimenzij. Površine, ki mejijo na sosednje požarne sektorje, morajo preprečiti širjenje ognja in dima, kar se doseže s požarnimi konstrukcijami. Nadvse pomembno je zagotoviti, da v teh zaščitnih ploskvah ni prekinitev.

Ker pa sodobne zgradbe vsebujejo električne in cevne sisteme, se prebojem teh zaščitnih ploskev ni mogoče izogniti. Te odprtine (preboji) morajo biti zaprte (zatesnjene) s požarnimi rešitvami, ki so preskušene skladno z evropskim standardom preskušanja (EN 1366-3) in klasificirane skladno s standardom EN 13501-2. Nobenega drugega tipa klasifikacije se ne sme uporabiti, razen izjem, navedenih v smernici SZPV 408 . Zaradi določb standardov klasifikacije ni tako preprosto izbrati in zagotoviti primernih požarnih prebojev, kot se morda zdi na prvi pogled. Iz slovenske smernice TSG-001 in smernice SZPV 408 je razvidno, da morajo biti preboji gorljivih cevi in kovinskih cevi zatesnjeni drugače. Poleg tega je treba upoštevati tudi, ali je preboj cevi izoliran ali ne, zato je izbira sistema odvisna od kakovosti izolacijskega materiala. Standard preskušanja EN 1366-3 zajema velik del teh kriterijev. Spodaj je enostaven seznam preskusnih razporeditev glede na vrsto cevi:

Zaradi omejitev obsega tega članka bomo obravnavali samo materiale in premere cevi, debeline sten, izolacijo in konfiguracije konca cevi, druge teme pa bodo pojasnjene v nadaljnjih člankih.

Obstajajo štiri možne razporeditve izolacije cevi v preboju:

1. CS (kontinuirana neprekinjena): izolirana je celotna dolžina cevi, izolacija je speljana skozi prečni profil preboja;
2. CI (kontinuirana prekinjena): izolirana je celotna dolžina cevi, vendar je izolacija v preboju prekinjena;
3. LS (lokalna neprekinjena): cev je izolirana samo v bližini preboja, izolacija je speljana skozi prečni profil preboja;
4. LI (lokalna prekinjena): cev je izolirana samo v bližini preboja, v preboju pa je izolacija prekinjena.

Glede na pomembnost za požarno klasifikacijo se izolacija lahko uporablja v preboju (kot del sistema) ali pa lahko sama tvori preboj, čeprav bo v tem primeru morda potrebna dodatna izolacija, kar pa na risbi ni prikazano. Tehnični priročniki proizvajalcev vključujejo zgoraj navedene podrobnosti. Ob pomoči mineralne volne se kovinske cevi lahko speljejo skozi mehke preboje ob uporabi premaza PROMASTOP®-CC in negorljive izolacije v konfiguracijah LS ali CS (neprekinjena izolacija, izvedena lokalno ali po celotni dolžini cevi).

Debelina stene cevi in izolacija

V splošnem je krajša sekcijska izolacija primerna za kovinske cevi z manjšim premerom in manjšo debelino stene ter nižjo toplotno prevodnostjo: pri kovinskih ceveh z mehkim prebojem PROMASTOP®-CC z nižjo toplotno prevodnostjo (K < 58 W/mK), debelino stene cevi od 2,0 mm do 14,0 mm in zunanjim premerom cevi 42,0 mm je potrebna negorljiva lokalna izolacija preboja s skupno dolžino 500 mm, jeklene cevi z večjo debelino stene cevi ali zunanjim premerom cevi potrebujejo vsaj 1000 mm dolgo lokalno izolacijo. Skladno s standardom EN 13501-1 je klasifikacija odziva na ogenj za lokalno izolacijo z mehkim prebojem PROMASTOP®-CC najmanj A2-s1, d0 ali A2L-s1, d0, njeno tališče je najmanj 1000 °C, specifična masa znaša med 40 in 150 kg/m³, debelina pa med 30 in 100 mm. (Opozorilo: ti podatki niso karakteristike materiala plošč iz mineralne volne, ki sestavljajo sam mehki preboj, saj so navedene v posebni določbi; debelina pri omenjenem preboju znaša 1 x 50 mm, 1 x 80 mm ali 2 x 50 mm, specifična masa pa najmanj 140 kg/m³.) Minimalna zahtevana dolžina lokalne izolacije za bakrene cevi z večjo toplotno prevodnostjo (K < 380 W/mK), debelino stene cevi do 14,2 mm in zunanjim premerom cevi 42 mm je 1000 mm; bakrene cevi z večjim zunanjim premerom cevi (do 88 mm) zahtevajo najmanj 2000 mm dolgo lokalno izolacijo. Rešitve Promat ne zahtevajo le tako zapletenega sistema, temveč morajo skladno s standardom preskušanja in klasifikacije vsi proizvajalci dolžino zahtevane izolacije predstaviti na takšen način.

Rešitve Promat ne zahtevajo le tako zapletenega sistema, temveč morajo skladno s standardom preskušanja in klasifikacije vsi proizvajalci dolžino zahtevane izolacije predstaviti na takšen način.

Konfiguracija konca cevi

Skladno s standardom preskušanja EN 1366-3 so določene štiri možne konfiguracije glede na konstrukcijo konca kovinske ali plastične cevi, speljane skozi preskušani preboj, odvisno od tega, ali je konec preskušane cevi zaprt znotraj in zunaj peči (zaprto, označeno s C) ali pa je odprt (odprto, označeno z U):

Obnašanje preskušanca med preskusom je v bistveni meri določeno z zasnovo konca cevi: tlak in pretok vročih plinov sta v (odprti) cevi, ki je v stiku z atmosfero, drugačna kot v zaprti cevi, zato je treba pri izbiri ustrezne rešitve za požarno zaščito upoštevati tudi pravo konfiguracijo konca cevi in ne samo običajne požarne klasifikacije EI XX. Zagotovo so vsi bralci že videli oznako U/U ali U/C pri klasifikaciji sodobne požarne manšete, kar je bilo pojasnjeno zgoraj (tj. cev, odprta na obeh koncih, ima konfiguracijo U/U, kar je z vidika požarne zaščite najslabši scenarij, zato so vse rešitve s to klasifikacijo primerne za vse izvedbe koncev cevi).

Oglejmo si te oznake, ki se nanašajo na položaj vgradnje in izvedbo konstrukcij pri klasifikaciji požarnih objemk PROMASTOP®-FC3, PROMASTOP®-FC6 in PROMASTOP®-FC15 (prašno barvano nerjavno jeklo z intumescentnim vložkom) ter požarnih manšet PROMASTOP®-FC MD (prilagodljiva požarna objemka) in požarnih trakov PROMASTOP®-W. Klasifikacija koncev cevi se lahko razlikuje v lahki ali masivni steni, v mehkem preboju ali luknji, izvrtani s kronskim svedrom, v preboju v steni ali stropu.

Nosilna konstrukcija inštalacije

Vsi preboji lahko opravljajo svojo funkcijo, če niso poškodovani, kar zahteva primerno in stabilno obešanje ali podporo. Med preskusom proizvajalec določi oddaljenost prve nosilne konstrukcije inštalacije od površine stropa in te razdalje se v praksi ne sme povečati zaradi uporabe prebojev. Pri mehkem preboju PROMASTOP®-CC morajo biti cevi podprte na razdalji ≤ 250 mm na obeh straneh stene ali z zgornje strani stropa, da se prepreči prekomerna obremenitev plošč iz mineralne volne v mehkem preboju. Za vsak izdelek je treba v zadevnem priročniku preveriti nosilne razdalje za obešanje cevi.

Kaj je treba upoštevati?

Na koncu povzemimo najpomembnejše elemente, na katere morate biti pozorni pri projektiranju ali načrtovanju preboja:

• debelina, njihova specifična masa, klasifikacija odziva na ogenj in temperatura tališča plošč iz mineralne volne pri mehkih prebojih;
• zahtevana debelina nanesenega premaza;
• dolžina, debelina, specifična masa, klasifikacija odziva na ogenj in temperatura tališča lokalne izolacije;
• ali je določena konfiguracija konca cevi primerna za položaj zgradbe;
• oddaljenost prve točke obešanja/podpore od mehkega preboja.