Ko izbruhne požar, je ključno stanovalcem stavbe zagotoviti dovolj časa za izhod v sili, in gasilskim enotam omogočiti, da začnejo z gašenjem požara. Zato je treba preprečiti, da bi se nosilna konstrukcija zgradbemed požarom zrušila, čeprav samo delno.
Če lahko preprečimo (delno) zrušenje zgradbe, bomo lahko omejili škodo na zgradbi in premoženju v njej. V večini primerov predstavlja vsebina stavbe posebno, nenadomestljivo vrednost. Samo pomislite na predmete s posebno zgodovinsko ali čustveno vrednostjo, ki jih najdemo v muzejih ali knjižnicah. Ali pa na opremo za reševanje življenj, ki jo uporabljajo v bolnišnicah. Škoda je v teh primerih veliko večja kot čista finančna izguba.
Promat ponuja celotno paleto plošč, ometov in premazov, ki zagotavljajo prilagodljive rešitve za vrsto potreb v zvezi z vgradnjo in požarno zaščito vseh običajnih gradbenih materialov. Vsi Promatovi proizvodi in sistemi so preizkušeni v akreditiranih laboratorijih po vsem svetu v skladu z različnimi standardi preizkušanja požarne odpornosti, kot so denimo seriji EN 13381 in EN 1365, BS 476: 21. del, UL 263 in ASTM E119.
Ko se jeklo med požarom segreva, konstrukcija pri temperaturah med 350 °C in 750 °C postopoma izgubi svojo nosilnost. Odvisno od obremenitev in vplivov na konstrukcijo ta običajno odpove, ko jeklo doseže temperature med 500 °C in 600 °C. Zato je treba za ohranitev stabilnosti zgradbe ob požaru jeklene konstrukcije požarno zaščititi. Promat ponuja širok obseg plošč, ometov in premazov, ki lahko zadovoljijo zahteve vsakega projekta.
Zahtevana debelina posameznega proizvoda je odvisna od:
zahtev po požarni odpornosti (običajno 60, 90 ali 120 minut, včasih celo 180 ali 240 minut, v skladu z nacionalno zakonodajo in večinoma odvisno od funkcije in višine stavbe ter dejavnosti, ki potekajo v njej);
kritične temperature jekla (običajno znaša med 500 in 600 °C ter je določena v nacionalnih predpisih ali jo določijo gradbeni konstruktorji). Ta predstavlja najvišjo temperaturo, pri kateri ima jeklo še vedno dovolj trdnosti, da prepreči zrušitev ali večje deformacije;
geometrije in orientacije jeklene konstrukcije. Debelejši so jekleni elementi, počasneje se bodo segrevali. Tanjši elementi se bodo segreli hitreje. To je predstavljeno s »faktorjem prereza«, ki običajno znaša od 50 do 100 m–1 za debele in težke profile oz. od 200 do 300 m–1 za tanke in lahke profile. Na faktor prereza vpliva tudi stopnja izpostavljenosti ognju; ta je denimo pri nosilcu na treh straneh in pri stebru na štirih straneh.
Ko neodvisni inštituti opravijo preizkuse, se vedno izdela ocena, na podlagi te pa tabele, ki navajajo zahtevano debelino za posamezni proizvod glede na zahteve po požarni odpornosti, kritično temperaturo jekla, vrsto in orientacijo elementa ter faktor prereza.
Ko se med požarom segreva beton, se bo v nekem trenutku segrela tudi jeklena armatura. Betonski sloj nad armaturo upočasni segrevanje jeklene armature, ker se toplota razmeroma počasi prenaša po betonu. Poleg tega beton pri temperaturah v območju med 200 in 800 °C izgubi nosilnost zaradi notranjih mikrorazpok in kemične preobrazbe (dehidracije) v cementne faze. Konstrukcijski standardi to postopno izgubo trdnosti običajno poenostavijo tako, da za beton predpostavijo mejno temperaturo 500 °C.
Za betonske konstrukcije v okoljih z nizko vlažnostjo ali tiste, ki so izpostavljene standardni (celulozni) požarni krivulji, večina standardov za projektiranje predpostavlja, da do luščenja ne bo prišlo. Pri zahtevnejših požarnih krivuljah ali izpostavljenosti vlažnim okoljem lahko zaradi luščenja betona pride do izgube požaru izpostavljenega betonskega sloja v kratkem času. Posledica tega so lahko dodatne, strožje temperaturne zahteve glede same betonske površine, ne pa toliko glede jeklenih armaturnih palic, ki so nameščene znotraj betona.
Kadar je debelina betonskega sloja nad armaturo premajhna, da bi temperaturo jeklene armature ohranila na dovolj nizki ravni in s tem preprečila zrušitev, ali kadar obstaja možnost luščenja betona ali je sam beton oslabljen, je potrebna požarna zaščita. Promat ponuja požarne plošče, omete in premaze, ki so preizkušeni in klasificirani za stebre, nosilce, stene in plošče. Pri betonski konstrukciji, ki se ne lušči, je zahtevana debelina proizvoda odvisna od tega, koliko betonskega sloja je nad jekleno armaturo.
Ko neodvisni inštituti opravijo preizkuse, se vedno izdela ocena, ki predstavlja lastnosti proizvoda za požarno zaščito v smislu »ekvivalenta debeline« ter oprijemljivosti in vezljivosti zaščitnega materiala. Ekvivalent debeline je odvisen od stopnje izpostavljenosti elementa ognju (izpostavljenost z ene strani denimo pri stenah ali ploščah ali z več strani denimo pri nosilcih ali stebrih) in zahtev po požarni odpornosti.
Kadar so kompozitne konstrukcije, ki so običajno sestavljene iz profilirane jeklene pločevine z betonsko zalivko na vrhu, izpostavljene ognju s spodnje strani, jeklena pločevina izgubi trdnost in lahko odstopi od betona. To močno zmanjša nosilnost kompozitne plošče.
Da bi se izognili takšni okvari, je treba spodnjo stran plošče požarno zaščititi z materialom ustrezne debeline, da bo jeklena plošča zadržala svojo trdnost in oprijemanje na beton. Običajno se za kritično temperaturo uporablja vrednost 350 °C.
Promat ponuja plošče, omete in premaze za zaščito kompozitnih plošč. Izbira sistema zaščite je odvisna od zahtev po požarni odpornosti, vzdržljivosti in pogojev na delovišču.
Ko se les med požarom segreva, začne material na površini goreti in tvoriti plast oglja. Med požarom se debelina zoglenele plasti postopoma povečuje. Zogleneli material nima več trdnosti, prav tako ima območje pirolize (območje med zoglenelo plastjo in še nezgorelim lesom) zelo omejeno mehansko odpornost. Ker se preostali prečni prerez lesenega elementa postopoma zmanjšuje in na neki točki ne more več nositi obremenitve, se element zruši.
Požarno odpornost lahko izboljšamo s požarno zaščito. Ta pozitivni učinek deluje na dva načina:
Požarna zaščita bo upočasnila segrevanje lesa in s tem odložila začetek procesa oglenenja.
Ko se oglenenje začne, bo požarna zaščita upočasnila hitrost oglenenja.
Promat ponuja plošče in omete, ki so jih preizkusili in ocenili neodvisni inštituti. Poročilo o oceni navaja, za koliko časa sistem požarne zaščite zakasni začetek oglenenja in za koliko se zmanjša hitrost oglenenja, ki nastopi po daljši izpostavljenosti ognju. Ob pomoči teh podatkov lahko inženir izračuna efektivni preostali prečni prerez lesenega elementa po določenem času izpostavljenosti požaru in oceni, ali je ta še sposoben prenašati obremenitve.
Obrnite se na naš tehnični svetovalni oddelek za vprašanja o pasivnih požarno zaščitnih rešitvah, naših proizvodih in konstrukcijah ali nasvetu za namestitev.
Najdite tehnične liste, priročnike, izjave o lastnostih, navodila in druge dokumente, ki vam bodo pomagali pri vaših projektih.
Sledite nam na družbenih omrežjih: