Evropski standardi
EN 13501: 2. del: 2016 - Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb (2. del: Klasifikacija z uporabo podatkov iz preizkusov požarne odpornosti, razen prezračevalne servisne inštalacije)
Namen tega standarda je uskladiti postopke za klasifikacijo glede požarne odpornosti gradbenih proizvodov in elementov zgradb na osnovi definiranih preizkusnih postopkov z uporabo podatkov iz preizkusov požarne odpornosti in uhajanja dima.
EN 1363: 1. del: 2012 - Preizkusi požarne odpornosti (1. del: Splošne zahteve)
Ta del vzpostavlja splošna načela za ugotavljanje požarne odpornosti različnih elementov konstrukcije, kjer so vidik in preizkusni postopki skupni vsem specifičnim preizkusnim metodam.
EN 1363: 2. del: 1999 - Preizkusi požarne odpornosti (2. del: Alternativni in dodatni postopki)
Ta del identificira poseben scenarij segrevanja, kjer standardni pogoji, podani v standardu EN 1363: 1. del, niso primerni zaradi drugih dodatnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, kot so narava proizvodov ali sistemov, namen uporabe in regulativne zahteve. Alternativni pogoji vključujejo krivuljo ogljikovodikov, krivuljo počasnega segrevanja in krivuljo izpostavljenosti zunanjemu ognju.
EN 1364: 1. del: 2015 - Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov (1. del: Stene)
Namen preizkusa je meriti sposobnost reprezentativnih vzorcev nenosilne stene, tako z zasteklitvijo kot brez zasteklitve, za notranjo in zunanjo konstrukcijo, razen za obešene fasade in stene s kompleti vrat.
EN 1364: 2. del: 2018 - Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov (2. del: Stropi)
Ta preizkus se uporablja za strope, ki so bodisi obešeni z obešali ali pa pritrjeni neposredno v nosilno ogrodje, in za samonosilne strope. Preizkusi stropov se izvajajo na dva načina, tj. ogenj izpod stropa brez votline zgoraj in ogenj iznad stropa, kjer je ogenj zadržan v zaprti votlini.
EN 1364: 3. del: 2014 - Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov (3. del: Obešene fasade – polna konfiguracija, popolna montaža)
Ta metoda se uporablja za sisteme obešenih fasad, ki jih podpirajo stropne plošče, zasnovanih za namen zagotavljanja požarne odpornosti, določene glede na pogoje notranje ali zunanje izpostavljenosti.
EN 1364: 4. del: 2014 - Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov (4. del: Obešene fasade – delna konfiguracija)
Ta standard določa metodo za ugotavljanje požarne odpornosti delov obešene fasade, ki vključuje požarno neodporen polnilni proizvod za notranjo ali zunanjo izpostavljenost ognju. Preizkusna metoda vključuje oceno glede padajočih delov, ki lahko povzročijo telesne poškodbe. Lahko se uporabi tudi za ugotavljanje morebitnega povečanja na področju uporabe za požarno odpornost delov obešene fasade, preizkušane po standardu EN 1364: 3. del.
EN 1365: 1. del: 2012 - Preizkusi požarne odpornosti nosilnih elementov (1. del: Stene)
Ta preizkus meri zmožnost reprezentativnega vzorca nosilne stene, da se upre širjenju ognja z ene strani in ohrani svojo nosilnost. Preizkus se uporablja za notranje in zunanje stene pod pogoji notranje in zunanje izpostavljenosti.
EN 1365: 2. del: 2014 - Preizkusi požarne odpornosti nosilnih elementov (2. del: Stropi in strehe)
Ta del določa metodo za ugotavljanje požarne odpornosti stropne konstrukcije brez votlin ali z neprezračevanimi votlinami, strešne konstrukcije z ali brez votlin (prezračevane ali neprezračevane) in stropne ali strešne konstrukcije, ki vključuje zastekljene elemente. Izpostavljenost ognju je s spodnje strani.
EN 1365: 3. del: 1999 - Preizkusi požarne odpornosti nosilnih elementov (3. del: Nosilci)
Ta del določa metodo za ugotavljanje požarne odpornosti nosilcev z ali brez uporabljenih sistemov požarne zaščite in z ali brez votlin. Požarna odpornost nosilcev se oceni po kriterijih nosilnosti.
EN 1365: 4. del: 1999 - Preizkusi požarne odpornosti nosilnih elementov (4. del: Stebri)
Ta del določa metodo za ugotavljanje požarne odpornosti stebrov, kadar so ti izpostavljeni ognju na vseh straneh. Požarna odpornost stebra se oceni po kriterijih nosilnosti.
EN 1366: 1. del: 2014 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (1. del: Prezračevalni kanali)
Ta del določa metodo za ugotavljanje požarne odpornosti navpičnih in vodoravnih prezračevalnih kanalov pri standardiziranih pogojih požara. Preizkus pregleduje požarno odpornost kanalov, ki so izpostavljeni ognju od zunaj (kanal A) in ognju v notranjosti kanala (kanal B). Lastnosti kanalov se oceni po kriterijih integritete, izolacije in uhajanja dima.
EN 1366: 2. del: 2015 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (2. del: Požarne lopute)
Namen tega preizkusa je oceniti zmožnost mehanskih naprav, kot so požarne lopute, za preprečevanje širjenja ognja, dima in plinov pri visokih temperaturah iz enega požarnega sektorja v drugega prek sistema zračnih kanalov, ki lahko prehaja skozi požarne pregradne stene in strope. Merjenja temperature in integritete se izvajajo na delih preizkusne konstrukcije. Neprepustnost sistema požarne lopute se meri z neposrednim merjenjem toka, pri čemer se ohranja konstantna razlika tlaka prek zaprte požarne lopute. Neprepustnost požarne lopute v zaprtem položaju se meri pri sobni temperaturi.
EN 1366: 3. del: 2009 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (3. del: Tesnitve prebojev)
Ta del zagotavlja preizkusno metodo za ocenjevanje prispevka sistemov za tesnitve prebojev k požarni odpornosti pregradnih elementov, ki vključujejo preboje servisnih inštalacij. Namen preizkusa je oceniti učinke takega preboja glede na lastnosti integritete in izolacije zadevnih pregradnih elementov, integriteto in izolacijo sistema tesnitve prebojev, lastnosti izolacije prebojev servisnih inštalacij in izpad integritete servisne inštalacije.
EN 1366: 4. del: 2006+A1:2010 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (4. del: Tesnila za fuge)
Namen tega preizkusa je oceniti učinek tesnila za fuge na integriteto in izolacijo konstrukcije kot tudi glede na lastnosti integritete in izolacije tesnila za fuge. Ocenjuje se tudi učinek gibanja nosilne konstrukcije na požarne lastnosti tesnil za fuge.
EN 1366: 5. del: 2010 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (5. del: Kanali za servisne inštalacije in jaški)
Namen tega preizkusa je meriti zmožnost reprezentativnega vodoravnega kanala za servisne inštalacije ali navpičnega jaška za servisne inštalacije, ki prehaja skozi strop ali stene, ter obdanih cevi in kablov, da se uprejo širjenju ognja iz enega sektorja v drugega. Preizkus pregleduje obnašanje kanalov in jaškov glede na ogenj od zunaj ali od znotraj. Lastnosti kanalov in jaškov se oceni po kriterijih integritete in izolacije.
EN 1366: 6. del: 2004 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (6. del: Dvignjeni stropi za dostop in stropi z votlim jedrom)
Ta del določa metodo preizkušanja za reprezentativne vzorce dvignjenih ali votlih stropov, kadar so ti izpostavljeni specificiranemu režimu segrevanja in obremenitve. Izpostavljenost ognju prihaja iz notranjosti plenuma, pod stropom. Delujoča izpostavljenost ognju je lahko bodisi standardna ali pa zmanjšana (vzdrževana do 500 °C) časovna temperaturna krivulja. Kriterije lastnosti se oceni glede na izolacijo, integriteto in nosilnost.
EN 1366: 8. del: 2004 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (8. del: Kanali za odvod dima)
Ta del je bil pripravljen za ocenjevanje požarno odpornih kanalov, preizkušanih po standardu EN 1366-1 (kanal A in kanal B), in ustreznosti njihovega delovanja kot kanali za odvod dima. Kanali za odvod dima prehajajo skozi drug sektor iz požarnega sektorja, ki ga je treba izločiti v primeru požara in v popolnoma razvitem požaru. Preizkus je primeren samo za kanale, izdelane iz negorljivih materialov (Euroclass A1 in A2). Uhajanje se meri pri sobni temperaturi in pri povišani temperaturi. Kriterije lastnosti se oceni glede na uhajanje dima, izolacijo, integriteto in mehansko stabilnost.
EN 1366: 9. del: 2008 - Preizkusi požarne odpornosti servisnih inštalacij (9. del: Kanali za odvod dima iz enega požarnega sektorja)
Ta del določa preizkusno metodo za ugotavljanje požarne odpornosti kanalov za odvod dima, ki se uporabljajo samo za aplikacije enega sektorja. V takih aplikacijah je sistem za odvod dima namenjen samo za delovanje do preskoka (običajno 600 °C). Ta preizkusna metoda je primerna samo za kanale, ki so izdelani iz negorljivih materialov (Euroclass A1 in A2-s1, d0). Uporabna je samo za štiristranske in okrogle kanale. Ta preizkus je bil zasnovan z namenom, da pokriva vodoravne kanale za odvod dima, namenjene samo za aplikacije enega sektorja. Ta preizkusna metoda 9. dela se uporablja samo za kanale za odvod dima, ki ne prehajajo skozi druge požarne sektorje. Predstavlja požarno izpostavljenost razvijajočega se ognja (predpreskok). Pri kanalih za odvod dima, ki prehajajo v druge sektorje, je treba uporabiti preizkusno metodo, ki je opisana v standardu EN 1366-8.
EN 1634: 1. del: 2014+A1:2018 - Preizkusi požarne odpornosti in dimotesnosti vrat, zapor, oken, ki se odpirajo, in elementov stavbnega okovja (1. del: Preizkus požarne odpornosti za vrata, zapore in okna, ki se odpirajo)
Ta del opisuje metodo za ugotavljanje požarne odpornosti sestavov vrat in zapor, namenjenih za vgradnjo v odprtine, ki vključujejo vertikalne pregradne elemente, vključno z nihajnimi vrati in vrati na tečajih, horizontalno in vertikalno drsnimi vrati in neizoliranimi jeklenimi enoslojnimi preklopnimi zaporami. Kriterije lastnosti se oceni glede na izolacijo, integriteto in sevanje.