O projektu, kot je stadion Ferenca Puskása, ki sprejme prek 67.000 ljudi, je mogoče razpravljati z več vidikov. Ta članek na kratko obravnava odvajanje toplote in dima na omenjenem stadionu.
Pri večnadstropnih in visokozmogljivih stavbah, kot so športni objekti, sta varna evakuacija in požarna zaščita prednostni vprašanji. Za takšne zgradbe so predpisane stroge zakonske norme. Obstajata dve glavni kategoriji požarnih rešitev: aktivna in pasivna požarna zaščita.
Aktivna požarna zaščita vključuje naprave, ki samodejno zaznajo izbruh požara, ter tudi naprave, ki jih ti sistemi ali druge pomožne naprave sprožijo in ki gasijo ogenj po samodejnem ali polsamodejnem postopku ali po določenem scenariju. Takšni sistemi vključujejo na primer sisteme za gašenje požara z vodo, plinom in peno ter tudi mehansko odvajanje dima in dovajanje svežega zraka. Številne stavbe imajo takšno zasnovo, ki preprečuje naravno odvajanje toplote in dima, zato potrebujejo ventilatorje za ustvarjanje umetnega izpuha za odvajanje toplote in dima ter dovajanje svežega zraka.
Pasivni sistemi požarne zaščite (arhitektonsko-gradbena požarna zaščita) vključujejo vse elemente stavbe, ki so vanjo vgrajeni, ki so namenjeni preprečevanju požara brez aktivnih ukrepov gašenja, ki povečajo stabilnost konstrukcije ter ki za določen čas ovirajo izbruh in širjenje požara.
Pasivne požarne konstrukcije imajo preskušene parametre požarne odpornosti in lahko za določeno časovno obdobje upočasnijo ali celo onemogočijo širjenje ognja.
Te konstrukcije vključujejo t. i. zapore za preprečevanje požara, ki so definirane v evropskih standardih ter predpisane v nacionalnih zakonih, predpisih in smernicah o požarni varnosti, opredeljene kot sistemi za zapolnjevanje odprtin, zapiranje odprtin in tesnjenje gradbenih odprtin. Splošno so znani kot požarni sektorji, ki se uporabljajo za varno ločevanje različnih enot nevarnosti in požarnih sektorjev stavbe ter za zaustavitev širjenja toplote (parameter “I”) in fizičnih vplivov požara, kot sta dim (parameter “E”) ali polni ogenj (parameter “EI”), na sosednje enote.
Ključni del požarne zaščite je primerno odvajanje toplote in dima. Mehanski sistemi za odvajanje toplote in dima pogosto uporabljajo kanale, ki tečejo skozi več požarnih sektorjev. Pomembno je upoštevati, da običajni prezračevalni kanali, izdelani iz jeklene pločevine, sami po sebi ne izpolnjujejo kriterijev požarne zaščite, saj se ob požaru hitro segrejejo in deformirajo oziroma celo porušijo. Jekleni kanali za odvajanje toplote in dima so primerni samo za enosektorsko uporabo, pri čemer morajo biti obvezno certificirani za takšen namen ter na vsakih nekaj metrov prekinjeni s kompenzatorji toplotnega raztezanja, pogosto ojačenimi v notranjosti.
Poleg že omenjenega zelo zapletenega sistema kanalov iz jekla so kanali, ki so izdelani iz ognjevarnih gradbenih plošč iz kalcijevega silikata, optimizirani in preskušeni posebej za odvajanje toplote in dima. Takšne sodobne, certificirane sisteme ponuja proizvajalec proizvodov za požarno zaščito Promat, čigar sistem za odvajanje toplote in dima, certificiran kot EI 120 S multi, je bil uporabljen na stadionu Ferenca Puskása. Sistem je certificiran za do 120 minut požarne odpornosti po standardnem preskusu ob uporabi požarne krivulje v zaprtem prostoru, zgrajen je iz gradbenih plošč iz kalcijevega silikata razreda požarne zaščite A1 in ga je mogoče namestiti na kraju samem kot tri- ali štiristransko konstrukcijo. Medtem ko so običajni prezračevalni vodi zgrajeni in toplotno izolirani v dveh korakih, je ta sistem mogoče vgraditi v enem koraku, kar optimizira čas gradnje in nabavo materiala.
120-minutni multi sistem za odvajanje toplote in dima, ki je nameščen na stadionu Ferenca Puskása, je zgradilo podjetje Dibu Kft., ki ima bogate izkušnje na področju pasivnega preprečevanja požarov, kar zagotavlja varnost novega nogometnega igrišča.
