Zgodovina in luksuz sta praktično sinonima za eno najbolj slavnih zgradb v obalno-kraškem delu Slovenije. Gradbena dela, na podlagi arhitekturnih načrtov Avstrijca Johanna Eustacchia, so se pričela že davnega leta 1908, še v času Avstro-Ogrskega imperija, in so bila končana leta 1912. V tem obdobju je bil Portorož eno najbolj mondenih letovišč in zdravilišč na "avstrijski rivieri", hotel pa je veljal za eno njegovih največjih turističnih atrakcij in je gostil številne slavne osebnosti in dogodke. Leta 1983 je zgradba prešla pod spomeniško varstvo, park pa je postal naravni spomenik. Hotel so zaprli leta 1990 in je bil prepuščen postopnemu propadanju vse do vstopa v drugo tisočletje, ko je podjetje Istrabenz Hoteli Portorož sklenilo pogodbo o upravljanju z verigo Kempinski za obdobje vsaj 20 let.
Obnova hotela je predstavljala precejšen izziv, saj je bilo potrebno obdržati značilnosti obstoječe arhitekture in spomeniškega pomena zgradbe, a jo hkrati sodobno in luksuzno nadgraditi. Dominantna vloga tako še vedno pripada obstoječi palači, novi prizidek pa skupaj z okolico in starim objektom tvori urbano in oblikovno celoto. Želja snovalcev je, da bi obiskovalci dobili občutek skladnega sožitja in spoštovanje enakih duhovnih vrednot, kljub temu, da sta objekta nastajala v časovno in slogovno različnih obdobjih. Stroški prenove so presegli 70 milijonov €, hotel so končno odprli leta 2008 in vse do danes ostaja eden izmed najvidnejših objektov na slovenski obali.
Osnovni zahtevi pri rekonstrukciji hotela Kempinski Palace sta bili večja preglednost in prosojnost, saj naj bi tako prišla do izraza veličina hotela s petimi zvezdicami, obenem bi se zadostilo pravilom pri prenovi zgodovinskih objektov. Možnosti za učinkovito aktivno požarno zaščito (npr. naprave za škropljenje) so bile skorajda nične, zato je bilo nujno skrbno in natančno načrtovati sisteme pasivne požarne zaščite. Zopet so do izraza prišle Promatove izkušnje, znanje in rešitve. Zgradbo so razdelili na več požarnih sektorjev - hodnike, stopnišča, dvigala, jaške,...itd. Sektorje so med seboj ločili s požarno zasteklitvijo brez okvirjev in ozkimi SR požarnimi vrati. Uporaba Promat®-SYSTEMGLAS 30 požarno-odpornih stekel je zagotovila večjo transparentnost in prosojnost. Vgrajena so bila tudi horizontalna pohodna stekla. Za preprečevanje širjenja ognja in dima med sektorji je bilo potrebno zaščititi tudi preboje inštalacij. Za požarno zaščito kablov in kabelskih svežnjev so uporabili PROMASTOP®-CC, požarni premaz na vodni osnovi, medtem ko so za požarno zaščito prebojev gorljivih in negorljivih cevi z gorljivo izolacijo skozi zidove in strope, uporabili požarne manšete PROMASTOP®-U. Celoten sistem požarne zaščite prebojev zagotavlja požarno odpornost do 90 minut. Kjer je bilo potrebno, so izdelali prezračevalne kanale iz požarnih plošč PROMATECT®-AD.
